ZAUPNOST ARBITRAŽNEGA POSTOPKA

Načelo zaupnosti kot značilnost arbitražnega postopka v teoriji, praksi in v luči Ljubljanskih arbitražnih pravil

Tatjana Božič

Zaupnost arbitražnega postopka je eden izmed razlogov, zaradi katerega se poslovni subjekti odločijo, da bodo spore reševali v arbitražnem postopku. Na splošno prevladuje miselnost, da je zaupnost arbitražnega postopka samoumevna, vendar temu ni tako. Načela zaupnosti namreč ne urejajo niti področne mednarodne konvencije niti večina nacionalnih zakonodaj. Zaupnost je tako prepuščena pravilom stalnih arbitražnih institucij, dogovoru strank ter sodni praksi. Arbitraža postaja vse bolj priljubljena metoda alternativnega reševanja sporov, z razmahom števila sporov, rešenih v arbitražnih postopkih, pa se pojavljajo težnje po večji transparentnosti arbitražnega postopka, še posebej v primerih, ko je razkritje informacij v javnem interesu. Pogodbeni stranki, ki se dogovorita o reševanju spora v arbitražnem postopku, morata biti glede zaupnosti postopka posebej dosledni. Izbrati morata namreč arbitražna pravila, ki zaupnost urejajo, ali pa to področje izrecno urediti z arbitražnim sporazumom.