SL  |  EN 

DDR Menu

Please specify menu style in settings.

Text/HTML

Asimetrične arbitražne klavzule

Letnik V, Številka 3 (november 2016)

V tokratni številki revije Slovenska arbitražna praksa premierno odpiramo diskusijo o vlogi korporativnih pravnic in pravnikov v arbitražnem postopku. Ponujamo konkretne odgovore na vprašanje, kakšen je pomen sodelovanja med korporativnim pravnikom in odvetnikom pri učinkovitem menedžmentu stroškov arbitražnega postopka. 

Stalna arbitraža pri GZS je v letu 2016 kot prva institucija v ex-Yu regiji pristopila k mednarodni zavezi za enakopravno zastopanost žensk v mednarodni arbitraži (Equal Representation in Arbitration Pledge – ERA). Skladno z našo zavezo, z gostujočo uvodničarko tudi v Sloveniji aktualiziramo to pomembno iniciativo.

Med strokovnimi članki tudi tokrat najdete številne uporabne vsebine. Med drugim obravnavamo zlorabo procesnih pravic v arbitražnem postopku, večstopenjske arbitražne klavzule, sposobnost strank za sklenitev arbitražnega sporazuma in UNCITRAL-ove standarde transparentnosti v investicijski arbitraži. V središču aktualne številke pa podrobno proučujemo asimetrične arbitražne klavzule. S kompleksnim vprašanjem veljavnosti asimetričnih klavzul se utegnejo kmalu srečati tudi slovenska sodišča. Zato verjamemo, da bo pričujoči prispevek v pomoč pri »pro-arbitražnem« odločanju slovenskih sodnic in sodnikov.

V regijskem fokusu tokrat predstavljamo arbitražno okolje v Črni Gori. Pod drobnogled smo vzeli črnogorski zakon o arbitraži iz leta 2016 in nova arbitražna pravila osrednje črnogorske institucije, ki so pisana po zgledu Ljubljanskih arbitražnih pravil. Slednje je dokaz, da Ljubljanska arbitražna pravila postavljajo smer razvoja institucionalne arbitraže ne le v Sloveniji, temveč v celotni ex-Yu regiji. 

Kazalo vsebine >


Text/HTML

Poravnava v arbitraži

Letnik V, Številka 1 (marec 2016)

Zakaj je pomembno, da stranke vedo kako razmišljajo arbitri? 

Dober arbiter je transparenten in arbitražni postopek vodi na način, da stranke niso presenečene nad njegovimi odločitvami. S strankami deli svoje poglede na potek postopka, jim prisluhne, po drugi strani pa se ne boji sprejemanja odločitev. Dober arbiter tudi ne skriva pred strankami, na kakšen način bo pri sebi strukturiral »miselni odločevalski proces«. To je posebej pomembno, kadar stranke prihajajo iz različnih kulturnih okolij in s seboj prinašajo specifična, njim lastna pričakovanja glede poteka postopka. Občutljivost arbitra na kulturne razlike strank se najizraziteje kaže na področju dokazovanja. Vse te teme obravnavamo v najnovejši številki Slovenske arbitražne prakse. V središče aktualne številke pa postavljamo poravnavo v arbitražnem postopku ter delikatno vlogo, ki jo imajo v postopku poravnave arbitri in zastopniki strank. V tokratni številki ekskluzivno obravnavamo možne smeri razvoja mednarodne investicijske arbitraže – ISDS po tem, ko se je znašla v političnem primežu pogajanj velesil (ZDA in EU) o TTIP. Slovenski (in tuji) investitorji, ki tvegajo svoj kapital z naložbo v tuji državi, si zaslužijo objektivno sliko mednarodne investicijske arbitraže, ki je bila v zadnjem času zamegljena zaradi številnih pavšalnih in populističnih kritik v javnosti. 

Kazalo vsebine >

 

Text/HTML

Smeri v arbitraži

Letnik IV, Številka 2 (junij 2015)

V središče tokratne številke smo postavili prelomno odločitev Sodišča EU v zadevi Gazprom. Pred to odločitvijo (od zloglasne odločitve v zadevi West Tankers dalje), so imela namreč sodišča držav članic EU zvezane roke glede odreditve t. im. “anti-suit injunction” kot sredstva za zagotavljanje spoštovanja arbitražnih sporazumov. Kljub temu, da od zadeve Gazprom dalje dopustnost anti-suit injunctions, odrejenih s strani arbitražnega senata v EU ni več pod vprašajem, pa Sodišče EU vseeno ni odgovorilo na vsa odprta vprašanja. Zaradi sprejema nove Uredbe Bruselj I bis tako še vedno ni povsem jasno ali so anti-suit injunctions, odrejene s strani sodišča v podporo arbitraži, dopustne ali ne. Ne prezrite tudi aktualnih člankov na temo prenosa arbitražnega sporazuma s cesijo, možnosti pogodbene razširitve ali omejitve sodnega nadzora arbitražnih odločb, reševanja sporov iz pogodb FIDIC in vloge pripravljalnega sestanka pri učinkovitem organiziranju arbitražnih postopkov. Med teksti za prakso objavljamo nove Smernice za arbitre Stalne arbitraže pri GZS, v slovenskem in angleškem jeziku. Smernice za arbitre so tako opomnik senatu za uspešno vodenje arbitražnih postopkov, kot tudi prikaz prakse predsedstva in sekretariata pri določanju stroškov arbitraže in sprejemanju drugih odločitev v postopkih.

Kazalo vsebine >


Arbitraža v času oživljanja kapitalskih trgov

Arbitraža v času oživljanja kapitalskih trgov

Letnik III, Številka 3 (november 2014)

Novembrska številka sledi glavnim razvojnim mejnikom, ki smo jih v letu 2014 zabeležili na področju arbitraže. V središču se ukvarjamo s priložnostmi arbitražnega reševanja sporov v združitvah in prevzemih, širšo obravnavo arbitraže v času oživljanja kapitalskih trgov pa zaokrožujemo z arbitražnim reševanjem sporov v postopkih privatizacije podjetij v državni lasti. Z obema temama je tesno povezano vprašanje zaupnosti v arbitražnem postopku, ki ga posebej obravnavamo. Dodano vrednost za uporabnike predstavlja tudi prispevek o arbitraži in izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki bosta ob uveljavitvi novele ZIZ-J naposled le postala “kompatibilna postopka”. In ne nazadnje, v luči najnovejše sodne in arbitražne prakse, končno “razblinjamo mit” o sporni avtentični razlagi 40. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, ki je tri leta predstavljala “madež” na (sicer modernem in arbitraži prijaznem) slovenskem pravnem okolju.

 

Kazalo vsebine >


Poslovni cilji v reševanju sporov

Poslovni cilji v reševanju sporov

Letnik III, Številka 1 (marec 2014)

V tej številki prvi objavljamo analizo prelomne odločbe Avstrijskega vrhovnega sodišča, ki obravnava vprašanje, kdaj je stranko arbitražnega sporazuma mogoče šteti za potrošnika oziroma podjetnika. Zaradi podobnosti pravnih ureditev lahko tematika kmalu postane aktualna tudi v Sloveniji. V tej številki premierno predstavljamo tudi plinske cenovne arbitraže. Pri teh ne gre za klasično reševanje gospodarskih sporov, temveč za prilagajanje vsebine pogodbe novim tržnim razmeram in vzpostavljanje pogodbenega ravnotežja med strankama. V središču aktualne številke je arbitrabilnost korporacijskih sporov. Trendi po svetu nasploh gredo v smeri širjenja polja arbitrabilnosti. Prispevek naj bo zato spodbuda za nadaljnje raziskovanje te obsežne tematike in razvoj arbitražne prakse na tem področju. »Klasične arbitražne tematike« so tokrat zastopane s prispevkoma o dokazovanju s pričami ter pomenu sodelovanja med odvetnikom in internim pravnim svetovalcem v arbitražnem postopku. Objavljamo pa tudi arbitražno odločbo s področja gradbeništva.

Kazalo vsebine >


Vloga arbitra v arbitražnih postopkih

Vloga arbitra v arbitražnih postopkih

Letnik II, Številka 2 (junij 2013)

Od izbire »pravih« arbitrov je odvisna učinkovitost in kakovost rešitve spora. Izbira arbitrov je zato osrednje dejanje strank v arbitražnem postopku. Poleg strank kot uporabnikov arbitraže se morajo te odgovornosti zavedati predvsem arbitri sami, ki jim stranke zaupajo reševanje svojega spora, pa tudi arbitražne institucije, ki v interesu strank opravljajo nadzor nad učinkovitostjo in kakovostjo dela arbitrov v postopkih. V junijski številki smo pod drobnogled vzeli nepristranskost in neodvisnost arbitrov, kriterije, ki vplivajo na njihovo izbiro, aktualne primere dobrih praks pri organizaciji arbitražnih postopkov, meje pristojnosti arbitrov, njihovo odškodninsko odgovornost ter druge za prakso aktualne teme.
-

Kazalo vsebine »


Arbitraža, poslovni model reševanja sporov

Arbitraža, poslovni model reševanja sporov

Letnik I, Številka 1 (november 2012) - PREMIERNA ŠTEVILKA

Poslovna praksa išče alternative sodnemu reševanju sporov, pri tem se, zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša, pogosto odloča za arbitražo. Možnost strank, da oblikujejo postopek je v arbitraži neprimerljivo večja kot v postopku pred državnim sodiščem, prav tako pa je večja tudi mera strokovne ustvarjalnosti, ki si jo lahko pri zastopanju interesov svoje stranke privošči odvetnik. Premierna številka Slovenske arbitražne prakse se tako ukvarja z vprašanji vpliva strank na arbitražni postopek, njegove učinkovitosti in vloge, ki jo imajo pri tem odvetniki.




Kazalo vsebine »


Text/HTML

Spletna arbitraža

Letnik V, Številka 2 (junij 2016)

Elektronsko poslovanje je že dalj časa resničnost. V razvitih ekonomijah pa resničnost postajajo tudi e-arbitražni sporazumi in e-arbitražne odločbe, ki se redno izvršujejo na podlagi Newyorške konvencije in lokalne zakonodaje. Tako ni daleč dan, ko se bodo tudi slovenska sodišča srečala z vprašanjem priznanja oz. izvršitve elektronske arbitražne odločbe. Zato v središču obravnavamo odprta vprašanja izvršitve čezmejnih e-arbitražnih sporazumov in e-arbitražnih odločb ter smernice dobrih praks za stranke in sodišča.

V tokratni številki revije Slovenska arbitražna praksa smo posebno pozornost namenili tudi arbitražnemu okolju v Makedoniji in na Kosovu, s poudarkom na lokalni zakonodaji in odnosu tamkajšnjih sodišč do arbitraže. Vsekakor pomembne informacije za potencialne investitorje na omenjenih trgih. Regijskemu fokusu sledimo tudi z objavo Ljubljanskih arbitražnih pravil v makedonskem jeziku. Ljubljanska arbitražna pravila so trenutno dostopna v šestih jezikih, od tega v vseh jezikih držav na področju ex-YU. Stalna arbitraža pri GZS je vodilna regionalna institucija, ki edina lahko zagotavlja svoje storitve v lokalnih jezikih na področju ex-YU.

Ne prezrite tudi analize jurisdikcijske odločbe iz prakse Stalne arbitraže pri GZS, med aktualnimi tematikami pa obravnave instituta odstranitve pooblaščenca iz arbitražnega postopka ter prikazov z arbitražo povezanih odločb Vrhovnega sodišča RS ter Evropskega sodišča za človekove pravice.

 

Kazalo vsebine >




Text/HTML

Spoprijemanje arbitrov s korupcijo

Letnik IV, Številka 3 (november 2015)

Zakaj bi aktualno številko Slovenske arbitražne prakse na svoji polici moral imeti vsak arbiter in gospodarski sodnik? V najnovejši izdaji objavljamo celovito primerjalno analizo vpliva insolvenčnih postopkov na arbitražo. Arbitrom, sodnikom, odvetnikom in strankam ponuja odgovore na najzahtevnejša vprašanja, ki se jim zastavljajo v arbitražnih postopkih z mednarodnim elementom; katero pravo se uporabi za presojo učinkov insolvenčnih postopkov na arbitražo in kako konkretno vplivajo insolvenčni postopki na sam postopek, arbitražno odločbo ter arbitražni sporazum. V luči odmevne zadeve Gazprom, se poglobljeno ukvarjamo z učinkovitostjo sporazumov o določitvi pristojnega foruma in dopustnostjo anti-suit injunctions v podporo arbitražnim postopkom v EU. V središče pa tokrat postavljamo »spoprijemanje« arbitrov s korupcijo. Iz obsežne analize arbitražnih primerov ugotavljamo, da mednarodna arbitraža še ne igra pomembne vloge pri preprečevanju korupcije kot dela mednarodnega ordre public. Zavzemamo za bolj proaktiven pristop arbitrov, ki naj se s korupcijo spoprimejo tudi sua sponte. S tem je tesno povezana tudi dolžnost arbitra po varovanju zaupnosti postopka, ki ji namenjamo posebno mesto. V najnovejši številki najdete tudi odločbo iz prakse Stalne arbitraže pri GZS, Ljubljanska arbitražna pravila v nemškem jeziku ter številne aktualne informacije iz sveta arbitraže.

Kazalo vsebine >


Arbitraža v času oživljanja kapitalskih trgov

Davki v arbitraži

Letnik IV, Številka 1 (marec 2015)

Stroški arbitražnega postopka imajo podlago v pravnih razmerjih, ki se oblikujejo med udeleženci arbitraže (stranke, arbitri, institucija). Za davčno optimizacijo postopka je potrebno o davčni kvalifikaciji posameznih kategorij stroškov razmisliti vnaprej, saj ta odločilno vpliva na končno stopnjo obdavčitve plačil in na višino stroškov. Davčna obravnava stroškov arbitražnega postopka je bila v Sloveniji dolgo časa zapostavljena. V prvi letošnji številki ji zato namenjamo osrednjo mesto. V aktualni številki se spoprijemamo tudi z večnim vprašanjem »iskanja resnice« v arbitraži in meja, ob katere pri tem trčijo arbitri. Prispevek avstrijske odvetnice odstira nekatera temeljna vprašanja arbitražnega postopka, ki si jih moramo – resnice željni – vsake toliko časa znova zastaviti. Ne spreglejte tudi prikaza arbitražnega okolja v Srbiji izpod peresa lokalne specialistke. Njegova vrednost je v objektivnosti, saj »brez olepšav« opozarja na vse »posebnosti« arbitraže v Srbiji. Objavljamo tudi odločbo iz novejše prakse Stalne arbitraže pri GZS, v kateri je senat zavzel stališče, da pri odločanju o razumnosti priglašenih stroškov zastopanja ni vezan na odvetniško tarifo, ki velja v sedežu arbitraže.

Kazalo vsebine >




Mostovi med mediacijo in arbitražo

Mostovi med mediacijo in arbitražo

Letnik III, Številka 2 (junij 2014)

V junijski številki 2014 želimo slovenskim in tujim uporabnikom alternativnih oblik reševanja sporov približati mediacijo. Posebno mesto v reviji ima zato prikaz pravnega okolja za mediacijo v Sloveniji. Rdeča nit številke je raziskovanje stičnih točk med mediacijo in arbitražo. Zanima nas predvsem, kako v praksi učinkovito kombinirati mediacijo in arbitražo ter na kakšen način lahko stranke z uporabo večstopenjskih (eskalacijskih) arbitražnih klavzul, določijo zaporedje postopkov (ADR metod), po katerih se bo reševal spor. Ukvarjamo se tudi z vprašanjem ali lahko ista oseba najprej nastopa v vlogi mediatorja in v primeru neuspešne mediacije še v vlogi arbitra. Prav tako revija obravnava osebni profil in kvalitete (veščine in tehnike), ki uporabniki pričakujejo od gospodarskega mediatorja. V središče je tokrat postavljeno vprašanje učinkovitosti mediacije, gledano skozi poslovno logiko uporabnika. In ne nazadnje, ob 10. obletnici sprejetja Evropskega kodeksa ravnanja za mediatorje, posebej razpravljamo tudi o etiki mediatorjev.

Kazalo vsebine >


Ljubljana na zemljevidu arbitraže

Ljubljana na zemljevidu arbitraže

Letnik II, Številka 3 (november 2013)

Novembrska številka revije je posvečena novim Ljubljanskim arbitražnim pravilom, ki smo jih postavili »v središče«. Z vidika uporabnika (odvetnika) sta podrobneje predstavljeni dve vidnejši novosti, ki jih prinašajo nova pravila; pospešeni arbitražni postopek in postopek pred arbitrom za nujne primere. Z novimi Ljubljanskimi arbitražnimi pravili Stalna arbitraža pri GZS stopa ob bok vodilnim arbitražnim institucijam v regiji in Ljubljano postavlja na zemljevid arbitraže. Pomemben dejavnik pri oblikovanju arbitraži prijaznega okolja so tudi sodišča. V tej številki se zato ukvarjamo s procesnopravnimi vidiki potrditve izvršljivosti domačih arbitražnih odločb v Sloveniji. Odpiramo pa tudi »skrivnostno zanimivo« tematiko izvedenstva v arbitraži.

 

Kazalo vsebine >

 


Arbitraža v mednarodnem poslovanju

Arbitraža v mednarodnem poslovanju

Letnik II, Številka 1 (marec 2013)

Arbitraža gospodarskim subjektom omogoča nevtralno razrešitev sporov brez intervencije državnih sodišč, ki jim mednarodna poslovna praksa pogosto ne zaupa. Prva številka v letu 2013 s soočenjem različnih pogledov domačih in tujih strokovnjakov ter prikazom prakse Stalne arbitraže pri GZS, arbitražo postavlja v kontekst mednarodnega poslovanja. Bralcem ponuja odgovore na praktična vprašanja kot so sedež arbitraže, izbira materialnega prava, izvršitev tujih arbitražnih odločb in številna druga vprašanja, zaradi katerih poslovna praksa, v čezmejnih transakcijah arbitražo pojmuje kot svojo prvo izbiro. V reviji boste našli tudi ekskluzivni slovenski prevod Arbitražnih pravil UNCITRAL (revizija 2010).

Kazalo vsebine »