SL  |  EN 

KiviSubmenus

besedilo prispevka

UVODNIK

Ob petinsedemdesetem rojstnem dnevu doc. dr. Konrada Plauštajnerja

mag. Marko Djinović, prof. dr. Aleš Galič
 

Osebni jubileji so vedno lepa priložnost, da počastimo dosežke velikih osebnosti, ki tako ali drugače zaznamujejo naše življenje in delo. Letos je ta priložnost še posebej prijetna, saj petinsedemdeseti rojstni dan praznuje predsednik Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije doc. dr. Konrad Plauštajner. Strnjen poklon letošnjemu jubilantu je vse prej kot lahko delo za avtorja tega sestavka, saj je poklicna in življenjska pot dr. Plauštajnerja zares izjemna, njegov strokovni opus pa obsežen, zato naj nama bo oproščeno, če sva kaj izpustila.

 

Konrad Plauštajner se je rodil leta 1941 v Celju. Po osnovni šoli in I. višji gimnaziji v Celju, je študiral pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1965. Svojo poklicno pot je začel na celjskem Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje (1965 – 1967) in jo nadaljeval na Okrožnem sodišču v Celju (1967 – 1969). V odvetniške vode se je podal leta 1970, sprva kot odvetnik v Žalcu, leta 1973 pa je prevzel odvetniško pisarno dr. Milka Hrašovca in začel samostojno odvetniško pot. Po 36 letih delovanja v Celju, njegova odvetniška pisarna od leta 2007 posluje v Ljubljani s podružnico v Celju. Poklic odvetnika po 46 letih z veliko zavzetostjo opravlja še danes. Kot odvetnik specialist si je z vztrajnim delom v Sloveniji in širše prislužil sloves nesporne strokovne avtoritete na področju civilnega in gospodarskega prava s poudarkom na investicijskem in pogodbenem pravu, tekstih FIDIC ter pri zastopanju strank pred domačimi in tujimi arbitražami (AAA New York, ICC Pariz, Moskovski arbitražni center, dunajski VIAC, arbitraža v Pragi, Stalna arbitraža pri GZS).

 

Z enako vnemo kot opravlja odvetniški poklic se je dr. Plauštajner tudi nenehno strokovno izobraževal in izpopolnjeval. Leta 1985 je magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani iz civilnega prava, leto zatem pridobil diplomo GZS in ljubljanske Pravne Fakultete za področje mednarodnega prava, leta 1990 pa je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral iz civilnega prava pod mentorstvom pokojnega prof. dr. Stojana Cigoja in nato prof. dr. Marka Ilešiča. V letu 1992 mu je bil po sklepu Odvetniške zbornice Slovenije priznan status specialista za civilno in gospodarsko pravo.

 

Kljub predanosti odvetništvu in kopici delovnih zadolžitev, je jubilant ostal vsestransko družbeno in strokovno aktiven ter prispeval k razvoju slovenskega odvetništva in pravnega sistema. Vseskozi je zasedal vidnejše funkcije, tako v Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) kot tudi drugih domačih in mednarodnih institucijah. V letih 1981 – 1987 je bil predsednik Območnega odvetniškega zbora Celje, nato član Upravnega odbora OZS (1990 – 2003), podpredsednik OZS (2000 – 2003), od leta 1999 dalje pa je vodja delegacije OZS pri CCBE (Svetu odvetniških zbornic EU) v Bruslju. Med vidnejšimi funkcijami velja izpostaviti še uvrstitev na listo arbitrov pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov – ICSID v Washingtonu (2003 – 2009 in za ponoven šestletni mandat v letu 2015), uvrstitev na liste arbitrov številnih tuji arbitražnih institucij, uvrstitev na nacionalno listo presojevalcev po kriterijih FIDIC pri GZS – Združenju za svetovalni inženiring (2011), od leta 2012 dalje pa opravlja funkcijo predsednika Stalne arbitraže pri GZS. Dr. Konrad Plaustajner je bil v letih 1998 – 2004 član uredniškega odbora revije Odvetnik, od leta 2011 je član uredniškega odbora revije Pravnik ter od leta 2012 tudi član uredniškega odbora revije Slovenska arbitražna praksa.

 

vir: "Foto Celjan"

 

Jubilant tudi nikdar ni pozabil na mlajše generacije pravnikov in je pomemben del svojega življenja posvetil medgeneracijskemu prenosu znanja in izkušenj. Študentje, kolegi juristi in drugi slušatelji ga poznajo kot pronicljivega in neposrednega sogovornika, ki s svojim bogatim znanjem, podkrepljenim s praktičnimi izkušnjami, doprinese dodano vrednost v učni proces. Njegove pedagoške aktivnosti med drugim obsegajo docenturo za civilno in gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v obdobju od 1992 do 2014. Od 1992 do 1996 je bil nosilec in predavatelj predmeta stvarno pravo na mariborski Pravni fakulteti, od 2004 do 2011 pa je na pravnih fakultetah v Ljubljani in Mariboru v okviru predmeta gospodarsko pravo predaval gradbeno pogodbo in investicijsko pravo. Kot predavatelj gospodarskega prava je sodeloval tudi na GEA College (2002 – 2003) in na Delavski univerzi Celje (2004 – 2005). Od leta 2014 je docent na IBS – mednarodni poslovni šoli v Ljubljani. Iz svojega železnega repertoarja tem (gradbena pogodba, investicijsko pravo, FIDIC teksti, arbitraža) tudi redno predava na Odvetniški šoli OZS, Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu ter seminarjih v organizaciji različnih inštitutov in založb.

 

Bibliografski opus Konrada Plauštajnerja obsega preko 180 strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v domači in tuji strokovni pravni periodiki. Je tudi soavtor velikega komentarja Ustave RS (redaktor prof. dr. Lovro Šturm), in komentarja Zakona o javno-zasebnem partnerstvu – GV Založba Ljubljana 2009.

 

Ob vseh njegovih poklicnih in strokovnih dosežkih nikakor ne moremo mimo pečata, ki ga je jubilant pustil na področju arbitraže. Le malokdo ve, da sodi dr. Plauštajner med najzaslužnejše za pravi »preporod« institucionalne arbitraže v Sloveniji po letu 2012. Ko je tega leta sprejel funkcijo predsednika Stalne arbitraže pri GZS, nikakor ni bil »novinec« na slovenskem arbitražnem parketu, saj je že tedaj veljal za uveljavljenega arbitra z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Zato se je dobro zavedal, kako težki izzivi čakajo institucijo na poti od »zaspane« lokalne arbitraže do mednarodno prepoznavne in uveljavljene institucije, ki si jo Slovenija zasluži. Vendar ga to ni odvrnilo od cilja, kvečjemu še dodatno ohrabrilo. S svojim optimizmom je »neozdravljivo okužil« vse, ki z njim sodelujemo. Ves čas je namreč verjel v vizijo Stalne arbitraže pri GZS kot moderne in profesionalne arbitražne institucije s ciljem postati najvplivnejši in najuspešnejši mednarodni arbitražni center zahodnega tipa na področju nekdanje skupne države.

 

Kako uspešen je pri tem kot predsednik, bodo sodili drugi, dejstvo pa je, da je v štirih letih, odkar vodi institucijo, Stalna arbitraža pri GZS svoj poslovni model dosledno utemeljila na tržnem principu zagotavljanja storitev uporabnikom; jasni poslovni strategiji z definiranim ciljnimi tržišči; razvitih storitvah in ponudbi reševanja sporov, ki se nenehno dograjuje, skladno s potrebami uporabnikov; upravljanju odnosov s strankami; zagotavljanju najvišjih kvalitativnih standardov storitev za stranke skozi sistem nadzora nad kakovostjo; poudarjeni transparentnosti delovanja; nenehni skrbi za krepitev ugleda blagovne znamke in proaktivni ter opazni vlogi institucije v mednarodni arbitražni skupnosti. Z napori, ki so bili v preteklih štirih letih vloženi v nova Ljubljanska arbitražna pravila (v veljavi od 1. januarja 2014), profesionalizacijo storitev Stalne arbitraže skozi prenos najboljših institucionalnih praks iz tujine, organizacijo odmevnih mednarodnih konferenc (Konferenca slovenske arbitraže, Joint UNCITRAL-LAC Conference on Dispute Settlement), usmerjeno strokovno publiciranje (revija Slovenska arbitražna praksa) in mednarodno promocijo institucije, je Stalna arbitraža pri GZS slovenske odvetnike, arbitre, pravnike iz gospodarstva in druge deležnike aktivno integrirala v mednarodno arbitražno skupnost, Slovenijo pa pričela uveljavljati kot atraktiven sedež arbitraž v regiji. Danes se Stalna arbitraža pri GZS ponaša s prevodi Ljubljanskih arbitražnih pravil v šest jezikov in je edina arbitražna institucija v regiji, ki uporabnikom s področja ex-Yu ponuja svoje storitve v njihovih lokalnih jezikih. Tudi po jubilantovi zaslugi tako danes v Sloveniji premoremo praktično ves »instrumentarij«, ki ga imajo »veliki« (beri: arbitražni centri).

 

In kako jubilanta vidijo (ocenjujejo) drugi?

 

Njegovi someščani v domačem Celju so mu leta 2015 podelili častitljiv naziv »Naj Celjana« za življenjsko delo. Ko so mu stanovski kolegi – odvetniki istega leta podelili Plaketo dr. Danila Majarona, s katero člani Odvetniške zbornice Slovenije izrekajo čast in zahvalo najboljšim med njimi za njihove izredne zasluge, so ga opisali z besedami »odličen in sila plodovit ter vsestranski odvetnik s trdno etično držo«. In ne nazadnje, dr. Konrad Plauštajner je prejemnik nagrade Zveze društev pravnikov Slovenije za življenjsko delo v letu 2010.

 

Prijatelji in njegovi sotrudniki (člani predsedstva in sekretariata) na Stalni arbitraži pri GZS ga poznamo kot skromnega, neposrednega in iskrenega sogovornika s prefinjenim smislom za humor in polnega mladostne energije. Kot predsednik Stalne arbitraže pri GZS naš dragi jubilant pooseblja avtoriteto, neodvisnost, integriteto in strokovnost, kar so temeljni kamni arbitražne institucije, ki jo vodi. Nemara najbolje pa ga opiše njegova lastna misel, ki jo izrekel na prvi Konferenci slovenske arbitraže leta 2012 glede prihodnosti institucionalne arbitraže v Sloveniji:

 

»Današnji svet poganja energija, takšna ali drugačna, zato želimo na področju arbitraže postati subjekt, ki je energijo znanja sposoben izmenjavati. Misli, ustvarjaj, premikaj!«

 

 

 

 

slika revije

Slovenska arbitražna praksa

Spletna @rbitraža
Letnik V, Številka 2 (marec 2016)

 

< NAZAJ NA KAZALO VSEBINE