IZ PRAKSE

Izraz fleksibilnosti strank pri oblikovanju postopkov pred Stalno arbitražo

Nejc Lahne

Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (Stalna arbitraža) omogoča strankam reševanje gospodarskih sporov v postopku arbitraže, posredovanja in v kombiniranih postopkih. Z dogovorom, da bodo spor predložile v reševanje Stalni arbitraži, se v skladu s Pravilnikom o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije šteje, da so stranke pristale na uporabo določil tega pravilnika. Pravilnik in fleksibilna narava postopkov pa strankam omogočata, da se lahko o posameznih vprašanjih postopka sporazumejo drugače. V predstavljenem primeru nastopata Stranka A (slovensko podjetje) in stranka B (avstrijsko podjetje) kot družbenika v družbi C. Družbeniki družbe C so sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe, pri tem pa je prišlo do revalorizacije v povezavi z odloženimi obroki vplačila deleža, ki je odpadel na Stranko A. Dodatno sta A in B sklenila Pogodbo o nakupu poslovnega deleža ("Share Purchase Agreement") družbe C, s katero je A prodal B-ju del (10%) svojega poslovnega deleža v družbi C. Pri tem je med A in B nastal spor o tem, kdo od njiju je družbi C dolžan vplačati revalorizacijsko razliko, ki se nanaša na kupljeni delež družbe C. V družbeni pogodbi (družbe C) in tudi v Pogodbi o nakupu poslovnega deleža med A in B je bila za primer nastanka spora dogovorjena arbitražna klavzula Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu (ICC) a so jo družbeniki, v povezavi s predmetnim primerom, nadomestili z naknadnim arbitražnim sporazumom (kompromis) in določili, da bosta A in B spor zaupala v reševanje senatu treh arbitrov, ki bo imenovan v skladu s pravili Stalne arbitraže. A in B sta na Stalno arbitražo naslovila skupni zahtevek ("Joint motion") za začetek postopka in kasneje še ločeni vlogi o zatrjevanem dejanskem stanju in predstavljenih pravnih stališčih v predmetni zadevi. Stranki sta tako senatu naložili odločitev o konkretnem spornem vprašanju, ki sta ga opredelili na naslednji način: "Which of the parties, [Stranka B] or [Stranka A], has to pay the revaluation pertaining to the 10% share transferred from [Stranka A] to [Stranka B] at a nominal value, which amounts to (...) on (...), 2001?". Po preučitvi arbitražnega sporazuma, skupnega zahtevka strank in po posvetovanju s strankami je senat sklenil (gl. oddelek C), da ima izdana odločba med strankama učinek pogodbe in ne (izvršljive) arbitražne odločbe, s čimer sta se stranki strinjali. Stranki sta z naknadno sklenjenim arbitražnim sporazumom (kompromis) postopek oblikovali v skladu s svojimi specifičnimi potrebami in pričakovanji. Spodaj predstavljeni primer SA 5.6-X/2003 je odraz fleksibilnosti postopkov, ki jih lahko stranke (ob soglasju in na pobudo strank), poleg "klasičnih" arbitražnih postopkov ali postopkov posredovanja, vodijo pred Stalno arbitražo.