MEJE PRISTOJNOSTI ARBITROV

Prekoračitev pristojnosti arbitražnega senata kot ovira priznanju in izvršitvi tujih odločb

doc. dr. Andreja Primec

Mandat, ki ga arbitražnemu senatu podelijo stranke v arbitražnem sporazumu, je ključnega pomena za izpeljavo arbitražnega postopka. Kot prvo, stranke s tem odrečejo pristojnost državnim sodiščem in za rešitev spora pooblastijo arbitražo, kot drugo pa na ta način začrtajo meje delovanja arbitražnega senata.

Prekoračitev pristojnosti arbitražnega senata se kot ovira pri izvršitvi arbitražne odločbe izkazuje na dva načina. Upošteva se kot razlog, na podlagi katerega lahko stranka zahteva razveljavitev odločbe, uporabiti pa jo je mogoče tudi kot ugovor v postopku priznanja in izvršitve odločbe.

Pri uveljavljanju tega razloga obstaja pomembna razlika med postopkoma v tem, da ga stranka v postopku izvršitve domače odločbe sploh ne more uveljavljati, v postopku tožbe na razveljavitev pa ga ne more uveljavljati, v kolikor je o njem odločilo že sodišče med arbitražnim postopkom. Po določbah NYK lahko stranka ta razlog uveljavlja ne glede na to, ali ga je že prej izkoristila v postopku za razveljavitev odločbe, v kolikor pa je dosegla razveljavitev arbitražne odločbe, je s tem pridobila nov razlog za nasprotovanje priznanju in izvršitvi arbitražne odločbe.