SL  |  EN 

KiviSubmenus

Arbitraža je toliko dobra, kolikor so dobri arbitri, ki jih izberejo stranke

UVODNIK

Arbitraža je toliko dobra, kolikor so dobri arbitri, ki jih izberejo stranke

Marko Djinović, prof. dr. Aleš Galič

Možnost (avtonomija) strank, da same izberejo arbitre, je ena najpomembnejših prednosti arbitraže, obenem pa pomeni tudi veliko odgovornost. Predvsem od izbire »pravih« arbitrov sta namreč odvisna učinkovitost in kakovost rešitve spora. Izbira arbitrov je zato osrednje dejanje strank v arbitražnem postopku. Poleg strank kot uporabnikov arbitraže se morajo te odgovornosti zavedati predvsem arbitri sami, ki jim stranke zaupajo reševanje svojega spora, pa tudi arbitražne institucije, ki v interesu strank opravljajo nadzor nad učinkovitostjo in kakovostjo dela arbitrov v postopkih.

Nobena skrivnost ni, da je kultura arbitriranja v Sloveniji še vedno (pre)skromna, »pool« arbitrov, znotraj katerega lahko izbirajo stranke, pa razmeroma statičen. Če torej želimo v Sloveniji tudi na področju nudenja arbitražnih storitev konkurirati razvitejšim arbitražnim okoljem in našo »trgovinsko bilanco« arbitražnih storitev izvozno usmeriti, moramo ustvariti celo generacijo arbitrov, ki ne bo le sledila mednarodnim trendom na področju gospodarske arbitraže, temveč jih bo sooblikovala. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Stalna arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Junijsko številko revije v celoti posvečamo vlogi arbitrov v arbitražnih postopkih in njihovim dolžnostim ter odgovornostim do strank pri zagotavljanju učinkovitega in strokovnega reševanja sporov. Pod drobnogled smo vzeli nepristranskost in neodvisnost arbitrov, kriterije, ki vplivajo na izbiro arbitrov, aktualne primere dobrih praks pri organizaciji arbitražnih postopkov itd..

V aktualni številki se posebej ukvarjamo z mejami pristojnosti arbitrov in vprašanjem njihove odškodninske odgovornosti, praktični del revije pa namenjamo formalnim in vsebinskim standardom arbitražne odločbe. Med pravnimi teksti tokrat objavljamo Smernice IBA o konfliktih interesov v mednarodni arbitraži, ki so v mednarodni praksi že dodobra uveljavljene kot del odločevalskega procesa institucionalnih arbitraž in sodišč, ko gre za vprašanje nepristranskosti in neodvisnosti arbitrov.

In ne nazadnje, premierno vam predstavljamo novosti, ki ji bodo prinesla nova arbitražna pravila Stalne arbitraže pri GZS (»Ljubljanska arbitražna pravila 2013«). Prepričani smo, da bomo prav novimi pravili obrnili nov list v razvoju arbitriranja v Sloveniji.

Letnik II, Številka 2

Slovenska arbitražna praksa

Vloga arbitra v arbitražnih postopkih
Letnik II, Številka 2 (junij 2013)

 

< NAZAJ NA KAZALO VSEBINE